Kdo ne pozna mojega strica, veseljak in aktiven možakar kljub svojim letom. Rad je hodil na ribolov s svojim bratom, oboževal je svoj vinograd in ni zamudil nobenega piknika ali družinskega srečanja. Vedno je bil tisti, ki je prvi prijel za žar in znal je pripravljati slastne mesne dobrote ter ob tem nikdar ni skoparil s kozarcem svojega dobrega vina. Pred časom pa se je zgodilo nekaj, kar je močno vplivalo na njegov način življenja. Začel je čutiti nenavadne bolečine v nogah, v sklepih prstov.
Najprej je pomislil na utrujenost in starost ter nepravilne obutve, toda bolečine so se samo še stopnjevale. Nekega jutra se je zbudil z otečenim in rdečim palcem na nogi, ki je tako bolel, da niti nogavice ni mogel obuti. Obvezen obisk zdravnika, ki mu je po pregledu krvnih izvidov dejal, da je putika ta bolezen, ki ga je doletela. Diagnoza je bila za strica velik šok, putika ni le bolezen, ki jo je moral sprejeti ampak je od njega zahtevala tudi korenite spremembe pri načinu življenja. Zdravnik mu je svetoval, da naj se izogiba živilom, ki povzročajo povečanje sečne kisline. Tako je iz njegovega krožnika izginilo rdeče meso, morski sadeži, pivo in sladke pijače. Moral je povsem spremeniti svojo prehrano, kar pa je za njega bilo zelo težko, saj je bil strasten gurman. Pa to še ni bilo vse, poleg omejitev pri hrani in alkoholu se je moral začeti več gibati in shujšati nekaj kilogramov. V strahu se je postopoma le prilagodil novemu načinu življenja. Na piknikih jej zdaj na krožniku imel več zelenjave in manj mesa, kozarec vina pa je še vedno ostal del njegovega kosila.
Nobena putika mu ne bo preprečila, da ne bi spil deci dobrega iz svoje kleti, je vedno v smehu dejal. Čeprav mu je putika sprva povzročila veliko nevšečnosti je ugotovil, da se zaradi sprememb počuti veliko boljše.…