+386 (0)59 148 846     |       info@preddvor-tourism.si

Narava

Kulturna dediščina Narava Aktivnosti Dnevni izleti Namestitev Kulinarika Aktualno Galerija



Preddvor - dvor mirne narave



V Preddvoru imamo kar nekaj znamenitosti, najbolj pa oko obiskovalca pritegnejo tiste, ki jih je ustvarila narava.




ZAPLATA IN HUDIČEV BORŠT

Zaplata je gora med Storžičem in Kokrško dolino, neposredno nad Preddvorom. Glede na temno liso na sredini strmega travnatega pobočja je ni težko prepoznati, ta lisa pa je gozd in je videti, kot da je gora zakrpana. Od tod je verjetno dobila ime. Tudi gozdiček ima zapeljivo ime: »Hudičev boršt«.

V ljudskem izročilu je živa pripovedka o njegovem nastanku. Pripoveduje o dveh kmetih, ki sta se trmasto prepirala za gozd, dokler eden v jezi ni vzkliknil: »Hudič naj ga vzame!«. V trenutku so se besede uresničile in kmeta sta le še prestrašeno strmela za peklenščkom, ki je z gozdom na hrbtu dirjal proti goram. Ravno je prišel do sredine, ko je pri Sv. Jakobu zazvonilo dan. Hudič je izgubil moč in spustil breme sredi hriba. Tako so si ljudje po svoje razlagali nastanek gozdnega osamelca.

Gotovo je, da je bila včasih Zaplata do vrha porasla z bukovim gozdom. Pozneje so južno pobočje izsekali ali požgali, ostala je le okrog šest hektarov velika gozdna krpa. Zakaj prav sredi pobočja in v obliki četverokotnika? O tem lahko le ugibamo, resnični vzroki pa vsekakor tičijo v preteklosti. Ena od možnosti je tudi ta, da so gozd posekali in iz lesa delali oglje, boršt pa pustili, da so v njem prenočevali in vedrili pred nevihtami. Na izsekani površini je s strmih pobočij dež hitro spral prst, zato se bolj zahtevni bukov gozd ni mogel več obnoviti, ampak je drevje zamenjala alpska trava. Travo so do nedavna kosili (snarjenje), kar je dodatno preprečevalo zaraščanje, zato je »Hudičev boršt« skozi stoletja ohranil svojo obliko. Zaradi oddaljene in osamljene lege ni zanimiv za gospodarsko izkoriščanje, zato se je razvil v sekundarni pragozd. Pod gosto krošnjo velikih bukev uspeva skromna podrast, ki cveti večinoma zgodaj spomladi, še preden bukev ozeleni. Vredno si je ogledati tudi drevesa na zgornjem gozdnem robu, kako so skrivinčeva in žilava, saj vsako leto prestrezajo snežne plazove.




JESENOV DREVORED (BELI AMERIŠKI JESEN)

Beli ameriški jesen je razširjen v Severni Ameriki in na vlažnih tleh zraste do 40 m. Listi so do 30 cm dolgi, cvetovi se pojavijo pred listi. Drevored je bil sprva sestavljen samo iz belega jesena, zaradi nestrokovnega vzdrževanja dreves pa danes v tem drevoredu najdemo tudi druge drevesne vrste (lipa, gaber…).

Jesenov drevored si lahko ogledate pri jezeru Črnava, značilno zanj pa je, da se mu veje na vrhu prepletajo. Če gresta mladoporočenca skozi ta drevored, jima je zajamčena 50-letna zvestoba. O tem, zakaj je postal poročni drevored, pa govori naslednja pripovedka:

Nekoč je na gradu Hrib služboval vrtnar, ki se je zaljubil v grajsko gospodično. Zaradi stanovske razlike je ta ljubezen veljala za prepovedano, zato jima je preostalo le skrivno sestajanje pred gradom v drevoredu. Ker so le drevesa imela razumevanje za njuno ljubezen, so prepletla svoje veje tako, da sta ostala skrita očem. Ko je grajska gospa začutila moč njune ljubezni, je dovolila poroko. Zakon je bil srečen in je trajal 50 let, dokler ona ni umrla. Zato danes drevored jamči mladoporočencema 50 let zvestobe.







JEZERO ČRNAVA

Sezidan je bil v 16. stoletju in je sprva spadal pod grad Turn, ni pa znano, kdaj se je osamosvojil. Lastniki so se hitro menjavali, leta 1850 pa ga je s posestvom vred kupil Anton Fuchs. Posestvo je obsegalo tudi bogate gozdove v Kokri in na Jezerskem. Leta 1924 so njegovi dediči posestvo prodali industrialcu Francu Dolencu iz Škofje Loke, ki je v Preddvoru imel žago in gozdno drevesnico. Kot sposoben podjetnik je bil pobudnik turizma v Preddvoru.

Po nacionalizaciji leta 1948 so grad preuredili v okrevališče za tuberkulozne bolnike, po letu 1963 pa je grad postal hotel s sedemdesetimi posteljami. Danes v sklopu ponudbe hotela Bor nudi grajske sobe, vključno z Rdečo, Modro in Belo sobo . Za gradom je urejen park: v njem so visoke sekvoje, tisam podobne čige, platane, mehkoigelni bori, ameriške ciprese, ameriški oreh in libanonska cedra. Tudi ob poti proti izviru Bistrice rastejo posamezna izbrana drevesa, ki so del Male gozdne učne poti v Preddvoru. Posebnost parka ob gradu je jesenov drevored, v katerem se vrhovi dreves prepletajo in simbolično prikazujejo zvestobo novoporočencev.




MALA GOZDNA UČNA POT

Mala gozdna učna pot je bila zasnovana leta 1996 in zajema 29 eksotičnih dreves. Najbolj zaslužna za izvedbo je Maja Šenk Zidar, ki si je postavitev učne poti izbrala za diplomsko nalogo. Začetek poti je pred poslovalnico turističnega društva v Preddvoru. Pot vodi mimo Slančeve vile, kjer zavije desno v gozd, ki vodi na glavno cesto. Učna pot se nadaljuje mimo bivše trgovine Hrib proti gradu. Nato se sprehodimo skozi drevored mladoporočencev do ceste, ki vodi v Potoče in zavije nazaj proti hotelu Bor. Pot se nadaljuje za hotelom ob jezeru Črnava in po makedamski poti mimo strelišča v Dragi, zavije čez most do Nove vasi, kjer se tudi konča. Sama pot je dolga 2,5 km, ogled pa traja približno uro in petnajst minut. Pot sicer ni težko prehodna, kljub temu pa priporočamo športno obutev.

Če je le mogoče, se sprehodite po gozdni učni poti v vseh letnih časih. Spomladi boste začutili, kako prihaja v okolico novo življenje, kako se narava odeva v nežne zelene barve in se za kratek čas zbudi podrast. Poleti boste v gozdu iskali hlad in poslušali šelestenje listov v krošnjah visokih dreves. Jeseni lahko občudujete nešteto barv listja sredi vedno zelenih iglavcev. Pozimi, ko so drevesa pokrita s snegom, pa je sprehod skozi gozd naravnost pravljičen.





SEKVOJE

Sekvoje niso ravno značilne za naše okolje, zato je njihova visoka in elegantna drža vredna občudovanja, tako s strani domačinov kot tudi turistov, že več kot sto let. Drevo je sicer značilno za območje Kalifornije, a so ga na začetku 19. stoletja pomembnejši Evropejci začeli vključevati v svoje prestižne parkovne celice, katerih ostanke lahko občudujemo še danes. Ta vrsta dreves spada v rod visokih dreves, ki pogosto dosežejo zelo visoko starost – tudi do 4000 let v predelih, od koder izvirajo, pri nas pa le malo več kot stoletje in pol. Mogočne veje in krošnje sekvojam omogočajo, da vpijajo vlago tudi iz ozračja, tako da drevesu ni potrebno transportirati vse potrebne vode iz korenin.

Sekvoje v Preddvoru so precej nižje od sekvoj velikank v Ameriki. Orjakinje rastejo na začetku parkirišča hotela Bor, kjer se nahaja tudi zanimiv park gradu Hrib in znotraj katerega lahko mimoidoči občudujejo tudi druga drevesa. Sekvoje so pri nas zakonsko zaščitene. Nasad sekvoj je nastal v času, ko je bilo vključevanje sekvoj v življenjske ekosisteme po Evropi v modi: točna letnica, ki se nanaša na nasad, je 1840. Na obstanek preddvorskih sekvoj pa še danes močno vplivata ugodna klima v zaledju gorskih verig in dovolj velika količina dežja.






UTRINKI

iz Preddvora


Kraj pod Storžičem, dvatisočakom Kamniško-Savinjskih Alp, privlači s posebnimi energijami, ki jih tod zagotovo začutijo tudi mladoporočenci.

Preddvor vabi s številnimi legendami, predvsem pa omogoča sproščena pohajkovanja. Tu je izhodišče številnih planinskih poti. Povzpnite se na okoliške vrhove ali ostanite na dolinskih cestah in raziščite skrivnosti gradov, ki se nahajajo v tej občini.






>> Poglej več









© Zavod za turizem Preddvor. Vse pravice pridržane.
Izvedba: MMstudio